Čemu psihološka ocena?
Za usmerjeno strokovno pomoč in uspešno reševanje težav je prvi pomemben korak natančna opredelitev težav oziroma motenj in njihovih vzrokov. Temu v strokovnem jeziku rečemo psihološka ocena in diagnoza.
Psihološka ocena vključuje psihološke preizkuse, ki merijo psihične značilnosti. Z njihovo pomočjo ugotavljamo značilnosti posameznika, ki jih samo s čutili težko ali sploh ne moremo zaznati. V nekaterih primerih so psihološki preizkusi objektivno edino zanesljivo in učinkovito sredstvo za ocenjevanje določene lastnosti. Dobrodošli so zlasti takrat, ko želimo odkriti vzroke in popraviti določen vedenjski vzorec, ki nas ovira pri napredovanju.
Kako poteka psihološko ocenjevanje?
Psihološko ocenjevanje je sestavljeno iz več elementov:
- pogovorov in opazovanj,
- igralnih terapij,
- analiz izdelkov obravnavanega posameznika (na primer otrokovih risb, izdelkov iz gline in drugih materialov za modeliranje, mozaikov),
- psiholoških intervjujev z osebami iz ožjega in širšega družbenega okolja obravnavanega posameznika,
- iger vlog (z otrokom, lahko tudi s starši in drugimi družinskimi člani),
- analiz psiholoških psihometričnih preizkušenj, kot so:
- testi za diagnosticiranje razvojne stopnje in razvojnih značilnosti,
- testi inteligentnosti,
- testi ustvarjalnega mišljenja,
- testi za sistematičen in izčrpen pregled specifičnih učnih težav in njihovih dejavnikov,
- profili ocene posebnih potreb,
- testi za prepoznavanje socialnih, čustvenih in vedenjskih težav in praktičnimi strategijami za spopadanje z njimi,
- vprašalniki za ugotavljanje osebnostnih lastnosti in vprašalniki za oceno osebnosti,
- testi pozornosti,
- preizkusi zaznavno-motoričnih sposobnosti,
- vprašalniki samopodobe,
- sistemi za ocenjevanje prilagoditvenega vedenja in odkrivanje težav na področju veščin, ki jih potrebujemo za učinkovito in samostojno delovanje v vsakodnevnem življenju,
- didaktični pripomočki za prepoznavanje vsakdanjih konfliktov,
- vprašalniki o potravmatski stresni motnji.
Psihološka ocena lahko vključuje tudi Rorschachovo diagnostično projekcijsko tehniko za diagnostično in prognostično oceno kompleksnih osebnostnih potez, medsebojnih odnosov in podstruktur osebnosti obravnavanega posameznika (intelekt, čustvovanje, jaz).
Rorschachovo diagnostično projekcijsko tehniko uporabljamo predvsem v namene priprave staršev in skrbnikov otrok, mladostnikov na izvedeniške preizkuse, ki so obvezni del sodnih procesov in se najpogosteje izvajajo v namene dodeljevanja skrbništva nad otroci in mladostniki in tudi odraslimi osebami, ki zaradi svoje bolezni ali primanjkljajev ne zmorejo skrbeti sami zase.
Področja, vključena v psihološko oceno
- socialne značilnosti
(socialne in komunikacijske spretnosti ter veščine, socialno omrežje, vpliv okolja, šole in družinske vzgoje – stili starševstva, medosebni odnosi z ožjim in širšim družbenim okoljem, zadovoljenost osnovnih odnosnih potreb, kot so: potreba po ljubezni, moči, zabavi, svobodi ipd.);
- splošna življenjska funkcionalnost
(zmožnost ustrezne skrbi zase, učna oziroma delovna učinkovitost, stopnja izgorelosti, posledice težkih in bolečih izkušenj, posttravmatski znaki ipd.);
- osebnostne značilnosti
(temperamentne in značajske lastnosti, osebnostna čvrstost, samopodoba, izjemna občutljivost);
- telesne značilnosti
(genska pogojenost, dominantnost možganskih hemisfer, ponavljajoče telesne bolezni, motnje spanja, motnje hranjenja, motnje izločanja ipd.);
- miselne zmožnosti
(intelektualne sposobnosti, spomin, pomnjenje, težave s pozornostjo in koncentracijo ipd.)
- čustvene zmožnosti
(prevladujoče razpoloženje, čustveni razpon, uravnavanje čustev, izražanje čustev, primernost čustvovanja, prisotnost/odsotnost čustvenih senc);
- vedenjske značilnosti
(posebnosti v vedenju, rizična vedenja, socialno nesprejemljive oblike vedenja ipd.);
- stanja vzpostavljenih obrambnih mehanizmov
(na primer: izgovori, regres, projekcija, premeščanje, obrat v nasprotje, potlačevanje, minimaliziranje, generalizacija, zanikanj);
- morebitne druge posebnosti
(motnje avtističnega spektra, hiperaktivnosti, specifičnih učnih težav, govorno-jezikovnih motenj, težav v duševnem razvoju, različnih oblik zasvojenosti, selektivnega mutizma ipd.).
Druga diagnoza
Pravica do izdelave drugega diagnostičnega mnenja je ena izmed uveljavljenih pravic slehernega posameznika. Pogoj za izdelavo druge diagnoze pri nas je vključevanje obravnavanega posameznika v najmanj 10 srečanj, ki so namenjena psihološki oceni. Posamezno srečanje običajno traja od 2 do 3 ure.
Za drugo diagnozo se ljudje običajno odločijo, ko se več ne strinjajo z diagnozo ali statusom, ki jim je bil dodeljen (oziroma je bil dodeljen njihovemu otroku, mladostniku ali komu od bližnjih). Lahko je od takrat, ko je bil status podeljen, minilo že veliko časa in so se stvari spremenile v ugodno ali neugodno smer. Včasih je sprememba statusa zelo težavna ali nemogoča zaradi utirjenih sistemskih pristopov, ki se ne zmorejo prilagoditi spreminjajočemu se stanju ljudi.
Pisno poročilo druge diagnoze, ki ga pripravimo pri nas, vsebuje:
- osnovne podatke o obravnavanem posamezniku,
- opis razlogov za obravnavo in potek obravnave,
- uporabljene metode in tehnike,
- psihološko mnenje o posameznih psiholoških značilnostih obravnavanega posameznika,
- poročilo o analizi pogovorov in opazovanj, risb in drugih izdelkov, psiholoških intervjujev z osebami iz ožjega in širšega družbenega okolja, igralnih terapij, iger vlog, psihometričnih preizkušenj,
- oceno doseganja razvojnih nalog v aktualnem razvojnem obdobju posameznika,
- mnenje in stopnjo resnosti težave oziroma motnje,
- predloge za nadaljnjo obravnavo posameznika.
Za potrebe sodišč in drugih institucij izdelamo tudi zapise posameznih srečanj v okviru diagnostične in terapevtske obravnave.
Čemu psihološka ocena?
Za usmerjeno strokovno pomoč in uspešno reševanje težav je prvi pomemben korak natančna opredelitev težav oziroma motenj in njihovih vzrokov. Temu v strokovnem jeziku rečemo psihološka ocena in diagnoza.
Psihološka ocena vključuje psihološke preizkuse, ki merijo psihične značilnosti. Z njihovo pomočjo ugotavljamo značilnosti posameznika, ki jih samo s čutili težko ali sploh ne moremo zaznati. V nekaterih primerih so psihološki preizkusi objektivno edino zanesljivo in učinkovito sredstvo za ocenjevanje določene lastnosti. Dobrodošli so zlasti takrat, ko želimo odkriti vzroke in popraviti določen vedenjski vzorec, ki nas ovira pri napredovanju.
Kako poteka psihološko ocenjevanje?
Psihološko ocenjevanje je sestavljeno iz več elementov:
- pogovorov in opazovanj,
- igralnih terapij,
- analiz izdelkov obravnavanega posameznika (na primer otrokovih risb, izdelkov iz gline in drugih materialov za modeliranje, mozaikov),
- psiholoških intervjujev z osebami iz ožjega in širšega družbenega okolja obravnavanega posameznika,
- iger vlog (z otrokom, lahko tudi s starši in drugimi družinskimi člani),
- analiz psiholoških psihometričnih preizkušenj, kot so:
- testi za diagnosticiranje razvojne stopnje in razvojnih značilnosti,
- testi inteligentnosti,
- testi ustvarjalnega mišljenja,
- testi za sistematičen in izčrpen pregled specifičnih učnih težav in njihovih dejavnikov,
- profili ocene posebnih potreb.
- testi za prepoznavanje socialnih, čustvenih in vedenjskih težav in praktičnimi strategijami za spopadanje z njimi,
- vprašalniki za ugotavljanje osebnostnih lastnosti in vprašalniki za oceno osebnosti,
- testi pozornosti,
- preizkusi zaznavno-motoričnih sposobnosti,
- vprašalniki samopodobe,
- sistemi za ocenjevanje prilagoditvenega vedenja in odkrivanje težav na področju veščin, ki jih potrebujemo za učinkovito in samostojno delovanje v vsakodnevnem življenju,
- didaktični pripomočki za prepoznavanje vsakdanjih konfliktov,
- vprašalniki o potravmatski stresni motnji.
Psihološka ocena lahko vključuje tudi Rorschachovo diagnostično projekcijsko tehniko za diagnostično in prognostično oceno kompleksnih osebnostnih potez, medsebojnih odnosov in podstruktur osebnosti obravnavanega posameznika (intelekt, čustvovanje, jaz).
Rorschachovo diagnostično projekcijsko tehniko uporabljamo predvsem v namene priprave staršev in skrbnikov otrok, mladostnikov na izvedeniške preizkuse, ki so obvezni del sodnih procesov in se najpogosteje izvajajo v namene dodeljevanja skrbništva nad otroci in mladostniki in tudi odraslimi osebami, ki zaradi svoje bolezni ali primanjkljajev ne zmorejo skrbeti sami zas
Področja, vključena v psihološko oceno
- socialne značilnosti
(socialne in komunikacijske spretnosti ter veščine, socialno omrežje, vpliv okolja, šole in družinske vzgoje – stili starševstva, medosebni odnosi z ožjim in širšim družbenim okoljem, zadovoljenost osnovnih odnosnih potreb, kot so: potreba po ljubezni, moči, zabavi, svobodi ipd.);
- splošna življenjska funkcionalnost
(zmožnost ustrezne skrbi zase, učna oziroma delovna učinkovitost, stopnja izgorelosti, posledice težkih in bolečih izkušenj, potravmatski znaki ipd.);
- osebnostne značilnosti
(temperamentne in značajske lastnosti, osebnostna čvrstost, samopodoba, izjemna občutljivost);
- telesne značilnosti
(genska pogojenost, dominantnost možganskih hemisfer, ponavljajoče telesne bolezni, motnje spanja, motnje hranjenja, motnje izločanja ipd.);
- miselne zmožnosti
(intelektualne sposobnosti, spomin, pomnjenje, težave s pozornostjo in koncentracijo ipd.)
- čustvene zmožnosti
(prevladujoče razpoloženje, čustveni razpon, uravnavanje čustev, izražanje čustev, primernost čustvovanja, prisotnost/odsotnost čustvenih senc);
- vedenjske značilnosti
(posebnosti v vedenju, rizična vedenja, socialno nesprejemljive oblike vedenja ipd.);
- stanja vzpostavljenih obrambnih mehanizmov
(na primer: izgovori, regres, projekcija, premeščanje, obrat v nasprotje, potlačevanje, minimaliziranje, generalizacija, zanikanj);
- morebitne druge posebnosti
(motnje avtističnega spektra, hiperaktivnosti, specifičnih učnih težav, govorno-jezikovnih motenj, težav v duševnem razvoju, različnih oblik zasvojenosti, selektivnega mutizma ipd.).
Druga diagnoza
Pravica do izdelave drugega diagnostičnega mnenja je ena izmed uveljavljenih pravic slehernega posameznika. Pogoj za izdelavo druge diagnoze pri nas je vključevanje obravnavanega posameznika v najmanj 10 srečanj, ki so namenjena psihološki oceni. Posamezno srečanje običajno traja od 2 do 3 ure.
Za drugo diagnozo se ljudje običajno odločijo, ko se več ne strinjajo z diagnozo ali statusom, ki jim je bil dodeljen (oziroma je bil dodeljen njihovemu otroku, mladostniku ali komu od bližnjih). Lahko je od takrat, ko je bil status podeljen, minilo že veliko časa in so se stvari spremenile v ugodno ali neugodno smer. Včasih je sprememba statusa zelo težavna ali nemogoča zaradi utirjenih sistemskih pristopov, ki se ne zmorejo prilagoditi spreminjajočemu se stanju ljudi.
Pisno poročilo druge diagnoze, ki ga pripravimo pri nas, vsebuje:
- osnovne podatke o obravnavanem posamezniku,
- opis razlogov za obravnavo in potek obravnave,
- uporabljene metode in tehnike,
- psihološko mnenje o posameznih psiholoških značilnostih obravnavanega posameznika,
- poročilo o analizi pogovorov in opazovanj, risb in drugih izdelkov, psiholoških intervjujev z osebami iz ožjega in širšega družbenega okolja, igralnih terapij, iger vlog, psihometričnih preizkušenj,
- oceno doseganja razvojnih nalog v aktualnem razvojnem obdobju posameznika,
- mnenje in stopnjo resnosti težave oziroma motnje,
- predloge za nadaljnjo obravnavo posameznika.
Za potrebe sodišč in drugih institucij izdelamo tudi zapise posameznih srečanj v okviru diagnostične in terapevtske obravnave.